Mjanmarska vojaška hunta je ob 78. obletnici neodvisnosti države, ki je bila obeležena 4. januarja 2026, amnestirala in izpustila več kot 6000 zapornikov. Med izpuščenimi sta tudi odmevni osebnosti: manekenka Nang Mwe San, ki je bila leta 2022 obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o elektronskih transakcijah, povezanih z objavo eksplicitnih vsebin, ter nekdanji minister za informiranje U Ye Htut. Slednji je bil zaprt leta 2023 zaradi objav na družbenih omrežjih, ki naj bi škodovale ugledu vojaške uprave. Amnestija prihaja v času, ko se vojaški režim spopada z močnim odporom uporniških skupin, kot je Vojska naroda Ta'ang (TNLA), in nenehnimi kritikami mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja civilnega prebivalstva. Kljub uradnim proslavam v mestih, kot je Naypyidaw, se vojska na terenu sooča z izgubo nadzora v ključnih regijah, vključno z zveznima državama Shan in Kachin. Poročila navajajo, da uporniške sile pod vodstvom KIA in AA dosegajo pomembne vojaške uspehe, kar sili hunte k uporabi letalskih napadov na civilne cilje, šole in verske objekte. Hkrati so se pojavile informacije o vzpostavljanju novih središč za spletne goljufije v obmejnih območjih pod zaščito obmejnih straž (BGF), ki se vse bolj distancirajo od neposrednega vpliva centralne vojske in raje sodelujejo s kitajskimi kriminalnimi združbami. Kitajska medtem preko svojih državnih medijev poudarja lastno stabilnost in uspeh razvojnega modela pod vodstvom Xi Jinpinga, s čimer ohranja vpliv v regiji.

Pri ameriškem ponudniku plačilnih storitev PayPal je prišlo do izpada varnostnih sistemov, zaradi česar so nemške banke blokirale direktne obremenitve v višini več deset milijard evrov. Izpad je povzročil težave bankam, trgovcem in strankam, dodatno pa je prišlo do ponudbe milijonov podatkov strank PayPala v darknetu.

Ruske finančne ustanove so poostrile nadzor nad transakcijami svojih strank na spletnih platformah, kar je povzročilo pogoste blokade pri plačevanju dragih naročil. Kot so poročali ruski mediji, banke samodejno zavračajo operacije, ki jih ocenijo kot sumljive, stranke pa o tem obvestijo s sporočilom, da je bilo plačilo ustavljeno zaradi preprečevanja goljufij. Za sprostitev sredstev morajo uporabniki nato stopiti v stik z banko ali počakati na klic svetovalca oziroma glasovnega pomočnika, ki preveri pristnost transakcije. Ukrepi so bili uvedeni zaradi povečanega števila prevar, kjer se storilci izdajajo za predstavnike partnerskih programov spletnih tržnic. Goljufi žrtvam obljubljajo zaslužek v zameno za obročno odplačevanje drage elektronike, zaradi česar potrošniki ostanejo z dolgovi. Banke strankam ob potrditvi legitimnosti nakupa nudijo tudi izobraževalna gradiva o prepoznavanju metod, ki jih uporabljajo spletni kriminalci, da bi zmanjšale tveganja v prihodnosti.

Operativci direktorata EFCC (Economic and Financial Crimes Commission) v Makurdiju so v Wukariju v zvezni državi Taraba aretirali 37 osumljencev za spletne goljufije. Tiskovni predstavnik EFCC, Dele Oyewale, je potrdil aretacijo in dejal, da so osumljence aretirali za zgradbo Zvezne univerze Wukari.

Policija je prejela več prijav o goljufijah, pri katerih so posamezniki goljufom omogočili dostop do svojih bančnih računov prek mobilnih naprav. V enem primeru je bila žrtev oškodovana za več kot 57.000 evrov. Goljufi žrtve prepričajo, da sledijo njihovim navodilom, kar vodi do izgube znatnih finančnih sredstev.

Več Mariborčanov je postalo žrtev spletnih goljufij. Eden je neznancu nakazal 500 evrov v upanju, da bo prejel kovček s tremi milijoni evrov. Druga Mariborčanka pa je bila oškodovana za 23.000 evrov zaradi lažne investicijske platforme.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je izdalo opozorilo o novi taktiki spletnih goljufov, ki žrtve iščejo prek platform za zmenke. Po navedbah ministrstva napadalci uporabljajo lažne profile žensk, da vzpostavijo stik z moškimi, nato pa komunikacijo hitro preselijo v zasebne klepetalnice. Tam žrtve prepričajo v nakup vstopnic za različne kulturne dogodke ali zmenke, nato pa sledi ključni del prevare. Ko je nakup domnevno opravljen, goljufi žrtvi sporočijo, da se dogodka ne morejo udeležiti, in ponudijo pomoč pri vračilu denarja. Žrtev nato prejme povezavo do lažne spletne strani, kjer naj bi vpisala podatke o bančni kartici za prejem vračila. Namesto povračila sredstev storilci s pridobljenimi podatki izpraznijo bančne račune uporabnikov. Ruska policija poziva državljane k previdnosti pri deljenju osebnih podatkov in uporabi nepreverjenih spletnih povezav.

Singapur je znatno zaostril kazensko zakonodajo na področju spletnih in telefonskih goljufij, saj storilcem po novem grozi do 24 udarcev s palico. Zakonodajni ukrep je odgovor na naraščajočo škodo, ki jo povzročajo tako imenovani scamerji in ki v tej otoški državi dosega več milijard dolarjev. Poleg zaporne kazni bo telesna kazen zdaj doletela ne le neposredne storilce, temveč tudi njihove pajdaše in sostorilce. Strožja politika kaznovanja odraža odločnost singapurskih oblasti pri zatiranju kibernetske kriminalitete, ki ogroža finančno stabilnost in varnost državljanov. Uvedba telesne kazni za tovrstna kazniva dejanja predstavlja enega najstrožjih pristopov k preprečevanju digitalnih goljufij na svetu. Singapur se pri tem opira na svojo dolgoletno tradicijo uporabe telesnega kaznovanja kot sredstva za odvračanje od težjih oblik kriminala, kar v mednarodni skupnosti pogosto sproža razprave o človekovih pravicah.

Mestni svetnik je kritiziral župana蔣萬安, ker naj bi obiskal Šanghaj in se pogovarjal o goljufijah na spletnem omrežju 小紅書. Svetnik je župana pozval, naj ne bo "龜孫子" (sin želvje matere) in naj odkrito spregovori o težavah. Župan je odgovoril, da naj svetnik to besedo uporabi zase.

Slovenska policija opozarja na porast spletnih goljufij, pri katerih storilci s pošiljanjem lažnih sporočil, ki se pretvarjajo, da prihajajo od bank, pridobivajo podatke za dostop do spletnih bank uporabnikov. Prejemniki, ki kliknejo na povezave v sporočilih in vnesejo svoje podatke, lahko izgubijo ves denar na računu. Letos je policija prejela že 79 prijav tovrstnih goljufij, skupna škoda pa znaša skoraj 2,5 milijona evrov.

OTP banka je opozorila na ponovne poskuse spletnih goljufij, kjer goljufi pošiljajo lažna sporočila v imenu banke. V teh sporočilih pozivajo uporabnike, da kliknejo na povezavo in vnesejo svoje osebne ter bančne podatke. Banka poudarja, da nikoli ne bo zahtevala vnosa podatkov preko spletnih povezav.

V prvi polovici leta je Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI-CERT) v Sloveniji zaznal 2593 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 24-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Med njimi je bilo približno 350 zahtevnejših incidentov, pri katerih je prevladovala zlonamerna koda, ter 1600 lažjih incidentov, med katerimi so bile najpogostejše spletne goljufije.

Policijska uprava Požeško-slavonska je zaključila kriminalistično preiskavo proti dvema 23-letnikoma iz Zagreba, ki sta osumljena prevare 25-letnika iz okolice Velike. Osumljenca naj bi storila kazniva dejanja nedovoljene uporabe osebnih podatkov in prevare. Policija opozarja na nove trike prevarantov, ki ciljajo na pridobivanje podatkov z osebnih dokumentov in bančnih računov.